Leto je naokoli in spet smo iskali Božička. Čeprav nam vreme ni bilo naklonjeno, saj je deževalo kot iz škafa, se jih je nekaj kljub vsemu podalo na pot od Hrama kulture AT do Vrablove domačije. Ostali smo so se zbrali na dvorišču Vrablove domačije, ki smo ga seveda praznično okrasili, ter pripravili kuhano vino in čaj. Dišalo pa je po sveže pečenih vafljih. Hvala Društvu mladih kreativcev Slovenije, ki ima veze z Božičkom, da nas je Božiček kljub dežju obiskal. Seveda smo ga morali glasno priklicati, da je na svoji poti našel pravo dvorišče. Med nami se je počutil dobro, a ker je že častitljivi gospod v letih, je sedel na stol pod smrekico in otrokom zaupal kdo sploh je. Zaupal nam je, da je zelo dober prijatelj z Miklavžem in Dedkom mrazom. Njegovo pravo ime pa je Nikolaj. Kot otroku so mu straši umrli in postal je sirota. V svoje zavetje ga je sprejel mizar in tam se je tudi izučil mizarske obrti, ter začel izdelovati darila za revne otroke. Glas se je razširil po vsej deželi in tako že stoletja obdarja pridne, pa tudi tiste manj pridne otroke. Pomembno je le, da so dobri v srcu in spoštljivi do drugih. Nekaj o njem lahko preberete tudi na Nikolaj iz Mire .
Hvala obiskovalcem in vsem, ki ste nam pomagali!
Vabljeni k ogledu fotografij
Ni komentarjev:
Objavite komentar