Na turističnem zemljevidu je Selnica ob Dravi še dokaj neznana in neraziskana. K prepoznavnosti kraja pa lahko prispevajo izvirne zgodbe ne samo s področja turizma, pač pa tudi kmetijstva, kulture in gospodarstva.
Kljub izredno vročemu popoldnevu smo se v četrtek, 24. Junija 2021, zbrali v Dvorani Zinke Zorko v Hramu kulture Arnolda Tovornika.
Uvodoma nas je pozdravila županja Očine Selnica ob Dravi dr. Vlasta Krmelj. Že v uvobnem govoru je poudarila, da je v našem kraju potrebno najprej izdelati vsebino, torej ponudbo samo, šele nato se lahko lotimo promocije destinacije. S tem namenom je lansko jesen na terenu raziskala obstoječe stanje lokalne ponudbe turistična vodnica Jasmina Možič. Ugotovila je, da je v resnici ponudba v kraju skromna, da pa so posamezniki, ki razmišljalo o vstopu na trg, a imajo pri tem različne pomisleke in strahove. Glede na ugotovljeno je bila v sodelovanju občine in Društva Godi mi razpisna anketa, ki je bila poslana obstoječim in potencialnim ponudnikom v kraju. Rezultate te ankete je predstavila predsednica Društva Godi mi Bernarda Korez. Na anketo je odgovorilo 22 anketirancev in odgovori pa nakazujejo, da ponudniki pogrešajo finančne mehanizme, slabo poznavanje zakonodajnih možnosti in omejitev, ter podporo v smislu promocije. Nekateri pa bi si želeli za začetek imeti na razpolago tudi poslovni prostor. Prav tokratno srečanje je prvi odgovor na njihove želje. Zavedamo se, da je turistična destinacija ne samo gostinstvo in možnost nočitve, pač pa jo bogati in naredi zanimivo tudi dodatna ponudba v katero so obiskovalci kraja aktivno vključeni. Sem sodi kolesarjenje, pohodništvo, sodelovanje pri kmečkih opravilih, ogled proizvodnje, športni objekti, kulturna in tehniška dediščina in še bi lahko naštevali. Zato smo k sodelovanju povabili strokovnjake z različnih področjih od kulture, gospodarstva, podjetništva, kmetijstva in seveda turizma.
V zadnjih letih, od kar imamo v Selnici Hram kulture Arnolda Tovornika, postaja kraj širše znan predvsem po kulturnih dogodkih. Dvorano namreč napolnijo ne samo Selničani, pač tudi obiskovalci iz bližnjih krajev kot so Maribor, Radlje, Podvelke. Direktor Miha Kranjčević, ki je prav tako izpostavil, da v kraju manjka vsebin. Kraj namreč nima turistične zgodovine, posledično krajani ne vidijo svojega kraja kot turistično zanimive destinacije. Zaradi tega TIC še ne opravlja turistične funkcije, saj kraj tako rekoč še nima oblikovanih vsebin, ki bi jih predstavljali.
Čeprav Selnica ob Dravi turistično še ni razvita je pa članica enega izmed uspešnejših LAS projektov v Sloveniji, to je LAS Drava, ki združuje občine Ruše, Selnica ob Dravi in Lovrenc na Pohorju. Predsednik LAS Drava Tomi Prosnik je predstavil več kot 50 uspešno zaključenih projektov. Prav tako je podal informacijo, da bo predvidoma avgusta ali septembra še zadnji razpis, saj je LAS Drava zaradi uspešnosti prejel dodatna sredstva. Prav tako je pozval udeležence, naj razmišljajo o vsebinah, ki bi jih lahko prijavili v naslednjem obdobju, saj je se trenutni LAS Drava počasi izteka.
Iz Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo se nam je pridružila mag. Mojca Gregorič, ki je predstavila enostavne in hitre spodbude za mikro, mala in srednje velika podjetja, ki jih ponujajo pri Slovenskem podjetniškem skladu. V okviru tega programa so možne finančne in vsebinske vzpodbude. Še posebej so zanimive spodbude malih vrednosti, ki jih na ministrstvu v obliki vavčerjev ponujajo malim in srednje velikim podjetjem za uresničitev poslovnih idej. Ker gre za relativno nizke vsote sofinanciranja, je tudi postopek pridobivanja teh sredstev poenostavljen, rešitev vlog pa relativno hitra.
Na vsebino prejšnjega predavanja se navezujejo SPOT točke, ki jih omogočajo pri RRA Podravje-Maribor in jih je predstavila SPOT svetovalka Jasna Mak. Na teh točkah prijavitelji dobijo podporo pri oblikovanju vlog, davčnih pravilih, izvajajo delavnice za potencialne podjetnike in mala, ter srednje velika podjetja. Na delavnicah udeleženci spoznavajo orodja, ki so jim v pomoč pri delu, pa tudi delovne procese, kot so izdelava poslovnih načrtov, osnove knjigovodstva… Še posebej zanimiv pa je nov projekt PONI Podravje, ki omogoča potencialnim podjetnikom, da uresničijo svoje poslovne sanje. Vsake 4 mesece je razpis, na katerem izberejo 12 potencialnih podjetnikov. Pri tem ni starostne omejitve. Izbranci se za 4 mesece polno zaposlijo na RRA Podravje- Maribor, kjer dobijo strokovno podpro. V tem času namreč izdelajo poslovne mode svoje ideje. Po preteku 4 mesecev, pa morajo registrirati svojo dejavnost in se samozaposliti.
Iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Maribor se nam je pridružila svetovalka za dopolnilne dejavnosti Vanesa Zderić, ki je predstavila možnosti za registracijo dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Izvedeli smo, da so te dejavnosti razdeljene na 10 kategorij. Vsaka pa ima lastna pogoje za registracijo. Osnovne pogoje lahko preverimo v Uredbi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Uradni list RS, št. 57/15 in 36/18), sicer pa se vloge rešujejo individualno. Prav tako je bila navdušena nad SPOT točkami, ki bi jih po njenem mnenju lahko uvedli tudi na področju dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu.
Da bi potencialnim lokalnim ponudnikom približali idejo, da s es turizmom da živeti in preživeti, ter da Selnica ob Dravi je zanimiva destinacija, smo k sodelovanju povabili tudi Karmen Razlag, je pri RRA Podravje-Maribor zadolžena za področje turizma. Predstavila je le majhen del njihovih projektov, ki so geografsko vezani na Selnico ob Dravi, reko Dravo in Pohorje. Prav zaradi promocijskih aktivnostih, ki jih pelje RRA Podravje-Maribor, pa so tudi prepoznani bližnji in širši okolici. To so projekti Partnerstvo za Pohorje, Drava Bike in Naša Drava, Drava Natura. Selniška jabolčna pot je že del Drava Bike projekta, prav tako ej Selnica ob Dravi partner v projektu Partnerstvo za Pohorje, ki združuje 14 občin. Namen teh projektov je združiti naravne danosti z lokalno ponudbo, ter povezati hribovsko ponudbo z ponudbo v dolini. V daljno ročnem načrtu pa je tudi povezati Pohorje s Kozjakom. Prav tukaj vidimo priložnost za vključevanje in promocijo obstoječih in potencialne ponudnikov v kraju.
Seveda pa ne moremo mimo že obstoječih dobrih praks v kraju. Turistično uspešna zgodba je je vsekakor Chalets Toplak iz Sv. Duha na Ostrem vrhu. Rok Toplak je z nami delil družinsko zgodbo, kaj gre v resnici za družinski projekt, ki so se ga lotili z velikim občutkom in spoštovanjem do narave, ter ohranjanja dediščine. Star hlev so obnovili tako, da so izkoristili čim več materiala, ki so ga našli v domačem okolju. Interier so povezali z okoljem. Na stenah so fotografije iz okolice, kot so ovce, okvirji pa so izdelani iz prečk, ki so nekoč služile za ograjevanje svinj v hlevu. Dodali so še hiško na drevesu. Vsi turistični objekti so sicer opremljeni sodobno, obiskovalci imajo na voljo tudi savno in bazen. Seveda pa je bila pot trnova. Projekt je nastal kot rezultat ideje diplomske naloge Roka Toplaka. Čeprav jih je v požaru pred tremi leti turistični objekt popolnoma pogorel, so ga na novo vzpostavili v glavnem z lastnim delom. V samem kraju pogreša podobne ponudnike in domače izdelke, kot so sir, mesni izdelki, marmelade… Pravi, da v turizmu ni konkurence. Več kot jih v enem kraju, več bo turistov in več ljudi bi lahko od tega preživelo.
S področja kmetijstva pa je svojo zgodo predstavila Lucija Grahor iz Sadjarstva Grahor. Gre za uspešno sadjarsko zgodbo, ki je rezultat težkega dela. Imajo nasade jabolk, pridelujejo pa sadna žganja, marmelade in sokove. Zadnje leto pa ponujajo tudi jabolčno vino Mošti, ki je pridelano po klasični metodi in je bilo tudi že nagrajeno. Pred kratkim so bili njeni izdelki sprejeti v projekt Naše najboljše. Sama pravi, da kmetu enostavno zmanjka časa in energije za promocijo, saj potrebno veliko le tega vložiti v pridelavo in predelavo izdelkov. Tako se kmetovalec vrti v začaranem krogu, ko ima kvalitetne izdelke, nima pa časa za prodajo in promocijo.
Županja dr. Vlasta Krmelj je za zaključek povedala, da občina razmišlja tudi o novi tržnici, ki bi bila ob parkirišču za občino. S tem bi rada vzpodbudila potencialne ponudnike, da so možnosti za predstavitev svojih izdelkov, saj mnenja, da bi prenekateri Selničan lahko preživel z dopolnilno dejavnostjo. V kolikor ne bo dovolj lokalnih ponudnikov, pa se lahko povabi tudi kakšnega od drugod. Dogodek smo zaključili z mislijo, da smo vsi pridobili nekaj novih informacij, ter da se jeseni ponovno dobimo.
