Zdravo, domače in ustvarjalno 2018!

Uspela so 1. božična odprta dvorišča v Črešnjevcu ob Dravi

Po uspešni zgodbi odprtih dvorišč v Črešnjevcu ob Dravi, s katero so pričeli pri društvih Johanes klub in Bakheros, smo s ponudniki Sadjarstvo Grahor in Vrablovo domačijo prišli na idejo, da bi dvorišča v Črešnjevcu odprli v vseh letnih časih. Tako smo letos prvič organizirali Božična odprta dvorišča, na katerih so se na dveh dvoriščih predstavili še nekateri drugi ponudniki: Društvo podeželskih žena in deklet iz Selnice ob Dravi, Čebelarstvo Rečnik iz Činžata, naravna kozmetika Fenikslife in Godi mi z izdelki iz sivke. 

Ponudniki so nas razvajali s kuhanim vinom, čaji, gibanicami, keksi, vročimi vaflji in še kakšna dobrota se je našla na polnih stojnicah. Spoznavali pa smo tudi ustekleničen zdravilni napitek iz ingverja, ki ga ponujajo pri Fenikslife, ter poskusili sivkin liker, katerega recept najdemo v knjigi Kuhajmo s sivko, ki jo izdalo Društvo Godi mi.

Uživali so tudi otroci na ustvarjalnih delavnicah pod vodstvom mentorjev Davorke Bernhard in Donata Koreza. Ustvarjali so obeske za božično jelko iz naravnih materialov, s katerimi so jelko tudi okrasili. Če je jelka na začetku bila pusta in prazna, je s pomočjo otroških rok oživela. Da pa bi bila vidna tudi v temi, smo jo okrasili še z lučkami, ki smo jih skupaj prižgali.

Mrzle roke smo si pogreli s kuhančkom, vročimi vaflji, ali ob ognju skandinavskih bakel.

Hvala vsem sodelujočim, posebna zahvala pa seveda obiskovalcem, ki so s svojim obiskom potrdili, da so tovrstna srečanja zanimiva in dobrodošla! Prav zaradi njih se bomo potrudili, da se ponovno srečamo naslednjega decembra na že drugih Božičnih odprtih dvoriščih!

stojnice so okrašene čakale na ponudnike

angelska krila s katerimi smo se mladi po srcu vsaj za trenutek spremenili v angele

tudi šank je bil okrašen, dišalo je po kuhanem vinu

otroške delavnice

ponudniki so že tu

z okraski, narejenimi na delavnicah, smo okrasili jelko

napisi so označevali, kje in kdaj se bo kaj dogajalo

Čebelarstvo Rečnik iz Činžata

Društvo podeželskih žena in deklet Selnica ob Dravi s svojimi dobrotami

Sadjarstvo Grahor je med drugim ponujalo tudi kuhano jabolčno vino

nepričakovano nas je obiskal ciganski band in nas razveselil

greli smo se on skandinavskih baklah

lučke na jelki že gorijo

prižgane laterne so v temi označevale pot

Božična odprta dvorišča

Vabljeni v nedeljo, 17. 12. 2017, med 15.00 in 19.00 uro

na dvorišča Sadjarstva Grahor in Vrablove domačije, kjer bomo nadaljevali tradicijo odprtih dvorišč. Tokrat bomo božično obarvani. Poskusili boste lahko domačo kulinariko, se zagreli s kuhančkom, ob tem pa kupili še zadnja božična darila, ki jih boste z veseljem postavili pod drevesce. Otroci bodo na delavnicah lahko izdelali božične okraske s katerimi se bodo okrasili božično jelko! Obisk dvorišč je brezplačen in primeren za vse starosti!

Delavnica izdelovanja adventnih aranžmajev

Dan reformacije - čemu?

Brez gibanja reformacije ne bi bilo slovenskega knjižnega jezika in po vsej verjetnosti tudi ne slovenskega naroda! Pod vplivom Martin Luthra, katerega učenec je bil, je namreč v 16. stoletju  Primož Trubar izdal prvo knjigo v slovenskem jeziku. Obstoj knjižnega jezika pa je pogoj za obstoj nekega naroda!

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«,  kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od odpustkov namenjen gradnji Bazilike sv. Petra v Rimu (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev.

Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. Anglež John Wycliffe in Čeh Jan Hus sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere Biblija, zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Žal so ga zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi.

Luthra je papež zaradi upora izobčil iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi cesar. Zaradi reformacije je prišlo do razkola v Cerkvi; na severu Evrope so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa katoliki.

Luther je med drugim zahteval naslednje:

- naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje,
- zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij,
- cerkev se ne sme postavljati nad državo
- vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku.

Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem. Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.

Reformacija se je torej razširila po vsej Evropi. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili Jean Calvin in Huldreich Zwingli v Švici, hugenoti v Franciji in drugi. V Angliji se je kralj Henrik VIII. odločil, da bo prekinil odnose s papežem in osnoval samostojno anglikansko cerkev, katere poglavar je angleški kralj.

Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo protireformacija.

Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Reformacija

O fotografski razstavi v Večerovi prilogi Štajerc

v današnji prilogi Štajerc tudi o dogodku v Hrmau kulture. Razstava je še na ogled do 18. oktobra 2017 v avli Hrama kulture Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi

O odprtih dvoriščih tudi v Večerovi prilogi Štajerc

S fotografsko razstavo in potopisom smo se poslovili od poletja

Od poletja smo se poslovili s fotografsko razstavo dr. Jurija Avsec-a »Fotografski utrinki z dežele sivke«. 

Ljubiteljski fotograf,  dr. Jurij Avsec je zaposlen na Fakulteti za energetiko v Krškem in v Velenju. S fotografijo se ukvarja že vrsto let. Svoj navdih vidi v motivih iz narave. Večinoma so to slovenski motivi, kar nekaj motivov narave pa je ujel tudi na potepanjih v mnogih nacionalnih parkih po svetu. Pričujoča razstava prikazuje izbor fotografij, ki so nastale med njegovim letošnjim potepanjem po južni Franciji, Provansi. Predstavljena fotografska razstava je njegova 17. samostojna fotografska razstava.

Tokrat je z nami delil svojo izkušnjo potepanja po južni Franciji, Provansi, canjonu Verdon in naravnem parku Camargue, v besedi in sliki. Na slikah lahko občudujemo motive sivke, camargaških konj, plamencev in kanjona Verdona, ki ga nekateri viri navajajo kar evropski Grand canyon. Svoja doživetja s potovanja nam je zaupal tudi v kratkem, a zanimivem potopisu. Avtor vsekakor priporoča, da te kraje obiščemo v začetku julija, ko je sivka v največjem razcvetu.

Razstava bo v avli Hrama kulture Arnolda Tovornika predvidoma na ogled do 18. oktobra 2017. Vabljeni k ogledu!

Morebitna naročila fotografij in vtise lahko sporočite avtorju na  jurijav@yahoo.com. 

Provanso večinoma poznamo predvsem po romantičnih podobah neskončnih polj sivke. Zato smo na otvoritvi  predstavili tudi kuharsko knjigo »Kuhajmo s sivko – sivkastične jedi, ki nimajo okusa po milu«, ki smo jo izdali julija v sklopu prireditve QLSivka. Obiskovalci so v pogovoru izvedeli katere vrste sivke se priporoča v kulinariki, kako jo pripraviti za rabo kulinarike. Pa tudi kako vzdrževati rastlino samo. Seveda predstavitev kuharske knjige ne bila popolna brez degustacije jedi, pripravljenih po receptih iz te knjige. Obiskovalci so tokrat lahko poskusili limonin kolač s sivko, marmorni šarkelj s sivko, maslene kekse s sivko in slano pecivo s sivko. 

Celotnemu dogodku pa smo nazdravili s sivkinim koktajlom, otroci in tisti, ki alkoholu niso naklonjeni, pa s sivkino limonado.

Ob tej priložnosti se iskreno zahvaljujemo moderatorki Špeli Pokeržnik, ki je sproščeno vodila celoten dogodek in kolektivu Hrama kulture za tehnično pomoč pri izvedbi dogodka.

Bi tudi sami radi pripravili te in podobne jedi s sivko? Nič lažjega. Kupite si knjigo "Kuhajmo s sivko" ali pa jo podarite nekomu. Knjigo lahko naročite na drustvo.godimi@gmail.com. 

Knjigo dobite v kompletu z vrečko sivke. Tako lahko že takoj pripravite kakšno jed po receptu iz knjige tudi, če sivke nimate doma.

Udeležba in degustacija sta bili BREZPLAČNI!